Ali je vižmarski tabor res to za kar ga imamo?

V ponedeljek, 30. 9. 2019 je v Knjižnici Šentvid potekala okrogla miza na temo “Ali je vižmarski tabor res to za kar ga imamo?”. Okroglo mizo smo organizirali v sodelovanju s Socialno akademijo in se je zgodil znotraj socialnega tedna, v katerem smo se spraševali “Kdo sem ali kdo smo?”.
Gostje g. Stane Granda, g. Jurij Šilc in g. Jani Škrbinc so izpostavili kar nekaj dilem, ki so prisotne danes glede obeleževanja dogodkov iz časa Zedinjene Slovenije. Alen Salihović je z vprašanji izzval razmišljanje o današnji identiteti Slovenca, o delitvi Slovencev, ki je še vedno prisotna. Dotaknili so se tudi zavrnitve pobude za spomenik piramido kot spomenik državnega pomena in strokovne utemeljitve le te.

Video: Socialna akademijo

 

 

Foto: Robert Vurušič

Robert Vurušič Aktualno, Dogodki

Zahvala sponzorjem in nastopajočim za podporo in sodelovanje

Vsaka organizacija dogodka zahteva sredstva in veliko dobre volje. To so v veliki meri izkazali naši sponzorji in sodelujoči na obletnici 150 letnice tabora na Vižmarjih. Na tem mestu se jim ponovno zahvaljujemo, saj brez njih se dogodek ne bi zgodil.

Hvala sponzorjem:

Pot d.o.o. (Janez Jarc Fridl)

Inteleko d.o.o. (Andrej Vurušič)

Agregat d.o.o. (Marko Babič)

Kampo d.o.o. (Marko Kajzer)

Kamiz d.o.o. (Janez Kajzer)

Edo Bučan s.p.

Lekarna Brod (Barbka Babnik)

Lanit d.o.o. (Mateja Gramc)

Volvo d.o.o. (Janez Rahne)

CNC Robida d.o.o. (Janez Robida)

Spot d.o.o. (Elena Arhar)

Domiles d.o.o. (Miha Grošelj)

Zimicell d.o.o. (Tadej Zimic)

Iztok Križnar dr. dent. med.

Zlatko Lipej, odvetnik

Zaletel P d.o.o. (Peter Zaletel)

Kajzer Andrej s.p.

ČS Šentvid

Ministrstvo za kulturo

Pro Horto Strgar d.o.o.

Lin nepremičnine d.o.o.

Gostilna Mrežar

Gostilna Jarh

Gostilna Košir

Gostilna Žibert

Gostilna Metliški hram

Gostilna Ledinek Šmarna gora

Hiša kulinarike Jezeršek

Slaščičarna Barbič

Kaval groups

Jože Sever

Hvala sodelujočim:

žpz Svoboda Vižmarje Brod,
recitatorjem in učencem
dijakom informatorjem Gimnazije Šentvid ter OŠ Vižmarje Brod
nastopajočim na prireditvi
prostovoljcem (PD Šmarna gora, TD Dravlje, TD Tacen, gasilcem!)
UO-BPČ
in vsem ostalim, ki ste nam omogočili tako veličasten dogodek v počastitev 150 letnice tabora!

Zlati ste!

Robert Vurušič Aktualno

Slovesnost ob 150-letnici vižmarskega tabora

V Vižmarjah je nocoj potekala slovesnost ob 150-letnici vižmarskega tabora. Dogodek je bil izpeljal po častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja. Slavnostni govornik je bil predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca. »Morda smo Slovenci danes razdeljeni celo bolj kot kadarkoli prej. Posledično naši cilji niso jasni in je naša prihodnost negotova. Zato je obeležitev 150 letnice Vižmarskega tabora tudi dragocena priložnost, da obudimo taborskega duha in pogled obrnemo k vrednotam, ki nas kot narod povezujejo in ne delijo,« je dejal v nagovoru predsednik Kovšca.

Govor Alojza Kovšce:

Na slovesnosti so nastopili Orkester slovenske vojske, Grajski oktet in godalni kvartet glasbene šole Zavoda sv. Stanislava. Obiskali so nas tudi sokoli iz Metlike, med igralci pa sta se tokrat na domačih deskah predstavila Kondi Pižorn in Jure Sešek ter domačini. Prireditve se je udeležilo približno 500 ljudi. Mnogi so si pred tem ogledali piramido, ki je bila postavljena ob 100-letnici tabora.

Kovšca: Tabori so nam dali prepotrebno nacionalno samozavest, optimizem in zagon za spremembe, ki so v duhu časa nezadržno sledile

Predsednik Državnega sveta RS Alojz Kovšca je na osrednji slovesnosti ob 150-letnici Vižmarskega tabora spomnil, da je bila zahteva taborov do določene mere zelo ostra in s stališča takratne državne politike težko sprejemljiva. »Obenem pa so govorci na taborih naslavljali tudi nekatere posebej pereče teme lokalnega kmečkega prebivalstva. Ena glavnih zahtev, ki so jo izražali prav na vseh taborih, je bila tudi zahteva po zmernejših davkih, ki pa so jo nasprotniki množičnih zborovanj takoj izkoristili za to, da so dejanja posameznih podeželskih skupnosti interpretirali celo kot upore. Potrebno je bilo še skoraj celih 50 let, da je do slovenskega naroda krivična monarhija propadla in se je, sicer v povezavi z drugimi južnoslovanskimi narodi, pokazala neka nova, četudi začasna perspektiva našega nacionalnega razvoja,« je dejal.

Kovšca: Imamo državo, vendar pa se velikokrat zdi, da nam manjka tista enotnost, ki je pred 150 leti z vso strastjo prevevala narod

Tabori so nam po njegovih besedah dali prepotrebno nacionalno samozavest, optimizem in zagon za spremembe, ki so v duhu časa nezadržno sledile. Utrdili so – tako Kovšca – uporabo slovenske simbolike in barv. »Poteka zgodovine v smeri nacionalne samobitnosti in državotvornosti ni bilo mogoče več zaustaviti. Ideja Zedinjene Slovenije je zarisala temelje naše današnje ozemeljske celovitosti, četudi v precej manjših okvirih, kot so si jih zamišljali takratni narodnjaki. A prava osamosvojitev je nastopila šele leta 1991 in danes, ko mineva 150 let od zahtev programa Zedinjene Slovenije smo Slovenci vsemu svetu zgled, kako lahko tudi številčno majhen narod, ki je bil stoletja obravnavan kot nezgodovinski in neupravičen do lastne državnosti, doseže mednarodno priznano samostojnost in neodvisnost,« je povedal in nagovor nadaljeval z besedami, da smo danes na svoji zemlji sami svoj gospodar. Imamo državo, vendar pa se velikokrat zdi, da nam manjka tista enotnost, ki je pred 150 leti z vso strastjo prevevala narod. »Na taborih so govorili o zadevah, ki so Slovence združevale in ne razdvajale. Takratni nacionalni voditelji so se dobro zavedali, da je za zedinjenje potreben medsebojni dialog. Kljub temu, da še takrat niso poznali ozvočenja, so se slišali, si prisluhnili, danes pa se kljub vsej sodobni tehnologiji ne slišimo in se ne poslušamo. Morda smo Slovenci danes razdeljeni celo bolj kot kadarkoli prej. Posledično naši cilji niso jasni in je naša prihodnost negotova. Zato je obeležitev 150 letnice Vižmarskega tabora tudi dragocena priložnost, da obudimo taborskega duha in pogled obrnemo k vrednotam, ki nas kot narod povezujejo in ne delijo.«

Kovšca: Zbudimo se in se ozavestimo, da smo vsi skupaj en narod. Hčere in sinovi Slovenije.

Ob sklepu je predsednik DS Kovšca povabil, da je čas, da prebudimo narodno zavest in spoznamo, da so politike, ki nas delijo in nas spravljajo v medsebojne spore, slabe politike. »Ne glede na to, na kateri ideološki podstati se gradijo. Postali smo ujetniki prevare, ki jo ekstremisti gradijo na zgodovinskem spominu. Eni druge obtožujejo in krivijo, mi pa slepo izbiramo med njihovimi resnicami. Ni potrebno, da je tako. Zbudimo se in se ozavestimo, da smo vsi skupaj en narod. Hčere in sinovi Slovenije. Uberimo srednjo pot – pot dialoga in medsebojnega spoštovanja, ne glede na razlike med nami. Predvsem pa spoštujmo drug drugega in si medsebojno zaupajmo, če hočemo kot narod obstati v Evropi, ki tudi sama trepeta za svojo identiteto,« je sklenil nagovor.

Kopač: Ne dovolimo, da bi nas zajel hlapčevski sram pred našo majhnostjo in da bi se trudili za vsako ceno biti všečni večjim in močnejšim

Predsednik Društva Blaž Potočnikova čitalnica Braneta Kopača se je ob sklepu prireditve zahvali vsem sodelujočim, predvsem pa slavnostnemu govorniku Kovšci in predsedniku republike Pahorju za častno pokroviteljstvo. V nagovoru je dejal, da bomo kot narod, »ki se očitno svoje samostojne države ne zaveda prav dobro, pravzaprav pogosto ne ve, kaj bi z njo počel, očitno sposobni preživeti le, če bomo uspeli najti kompas in določiti smer v prihodnost. Lahko si sicer vzamemo čas za premislek, toda ura neusmiljeno tiktaka!«

Spomnil je, da pravkar stopa na bolj ali manj samostojno pot prvi rod mladostnikov, ki so se rodili v svobodni in neodvisni slovenski državi. »Istočasno s tega sveta odhajajo pripadniki starejše generacije, ki je izkusila tradicionalno kmečko življenje na vasi, težko fizično delo in vse tegobe minulih desetletij. Odhajajoča generacija, ki ni poznala pasti globalizacije, je v marsičem zaslužna, da smo kot narod obstali. Ali smo sposobni danes ohraniti tisto narodno vitalnost in doseči renesanso na gospodarskem in kulturnem področju, da naši ljudje ne bodo postavljeni pred dilemo izbire identitete?,« se je vprašal Kopač.

»Ne dovolimo, da bi nas zajel hlapčevski sram pred našo majhnostjo in da bi se trudili za vsako ceno biti všečni večjim in močnejšim. Ali kot pravi star slovenski pregovor: »Neumen je tisti ptič, ki se sramuje svojega gnezda.« Danes imamo Slovenijo, ki so jo rodila stoletja klenosti slovenskega duha in moči ukoreninjene slovenske besede, neomajna vera ljudi, sanje vseh naših trubarjev, slomškov, prešernov, cankarjev … in pogum pokončnih slovenskih osamosvojiteljev. S hvaležnostjo, da nam je bila dana, in s toplo mislijo na vse, ki so zanjo zaslužni, vam želimo ponosno praznovanje 150. obletnice Vižmarskega tabora,« je sklenil nagovor.

Govor Braneta Kopača:

Slovesnosti so se udeležili nekateri predstavniki kulturnega, šolskega in javnega življenja, med njimi poslanka v državnem zboru Ljudmila Novak in evropski poslanec Milan Zver.
Več o taboru in dogodkih povezanih z njim na www.facebook.com/vizmarski.tabor

Robert Vurušič Aktualno

Bogato dogajanje ob taborski piramidi

Ob 150-letnica vižmarskega tabora se je pred glavno prireditvijo bogato dogajalo ob taborski piramidi, kamor so obiskovalce vozili s konjskimi vpregami. Pri piramidi je potekal program, obiskovalce so informatorji osveščali o bogati zgodovini Tabora na Vižmarijah, nato pa je bila pogostitev.

 

Robert Vurušič Aktualno

Zasaditev lipe in kulturni program v Vižmarjah

Dopoldne je v Vižmarjah potekala slovesnost ob posaditvi lipe in začetku praznovanja 150-letnice Vižmarskega tabora, ki poteka pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije gospoda Boruta Pahorja.

Slovesnost bo v petek, 17. maja 2019, na današnje dogodku pri piramidi v Vižmarjah so spregovorili predsednik in podpredsednica Društva Blaž Potočnikova čitalnica, Brane Kopač in Andreja Bečan ter član organizacijskega odbora pri pripravi tabora Jurij Šilc. V kratkem kulturnem programu so nastopili Katarina Ivančič, Brigita Brajkovič ter Mešani pevski zbor Tacen. Lipo, ki je bila zasajena ob tej priložnosti je blagoslovil župnik v župniji Ljubljana-Šentvid Ivan Jagodic. Na dogodku sta bila prisotna tudi arhitekt Janez Suhadolc, ki je zrisal spominsko piramido, ki stoji na mestu tabora in organizator prireditve ob 100-letnici vižmarskega tabora Dušan Voglar.

 

V posnetku 01_info_130419_posnetek_slovesnosti_150_let_Vizmarski_tabor se po vrstnem redu slišijo:
Andreja Bečan, Jurij Šilc, Brigita Brajkovič (govori o lipi), Jurij Šilc, Brane Kopač (prebral je listino, ki je zasajena ob lipi) blagoslov lipe župnik Ivan Jagodicm Katarina Ivančič in Brane Kopač.

Bečanova je uvodoma dejala, da je na tem mestu pred 150 leti, »v tem jeziku, z idejo, ki jo danes živimo. Zedinjena Slovenija, samostojna slovenska država. Savska ravan je nudila prostor 30.000 ljudem, ki so prišli z vseh strani dežele Kranjske, Koroške in Primorske«. Nadaljevala je, da so na dogodek prišli z vlakom do Ljubljane nato pa z vozovi skozi Šentvid do Vižmarij. »30 000, kateri so obvestilo o vižmarskem taboru prejeli od ust do ust, preko plakatov in številnih poslanih telegramov. Srce Slovencev je igralo, slišala se je pesem, vzkliki Živela Slovenija! saj so vedeli, da gre zares! Slovenec ni prevzel nemškega jezika, kljub temu, da je stoletja služil avstrijski kroni in povedat je to želel jasno in glasno, na tem mestu, s pogledom na Šmarno goro,« je povedala.

Šilc je nadaljeval, da če bi Šmarna gora vedela pripovedovati, bi povedala, da so bile na tisto deževno popoldne, 17. maja 1869 izrečene 4 zahteve: »1. dežele, kjer se govori slovensko, se morajo zediniti v eno, v Slovenijo- 2. slovenski jezik mora postati uradni jezik tudi v šolah in na vseh uradih. 3. dovolj je tega, da mora Slovenec hoditi na Dunaj na univerzo, ustanoviti hočemo slovensko univerzo, v Ljubljani. 4. tudi Slovenci smo želeli v svojem delu napredovati, zborovalci so se zato zavzeli za uvedbo podpornih bank za kmetijstvo in obrt.«

V posnetku 02_info_130419_posnetek_slovesnosti_150_let_Vizmarski_tabor se po vrstnem redu slišijo:
Brane Kopač napove Jurija Šilca; Jurij Šilc govori o tem, zakaj je pomembno, da danes govorimo o slovenstvu; Dušan Voglar spregovori o spominih na tabor pred 50-imi leti ter spregovori o tem, kaj bi dogodek izpred 50-ih let pomenil za današnje čase; Brane Kopač napove Janeza Suhadolca, ki je spregovoril o spominih na postavitev piramide; ob sklepu je Andreja Bečan poudarila, da je prav, da smo Slovenci ob boku drugim kulturam.

Ivančičeva, ki sodeluje prav tako pri pripravi tabora, je spomnila, da na vižmarski tabor spominja piramida sredi polja. Postavljena je bila ob 100-letnici tabora. Spomenik je zasnoval arhitekt Janez Suhadolc. »Po prvotnih načrtih naj bi piramida v višino merila 18 metrov, a so postavili pol manjšo. Piramida simbolizira trdnost slovenskega naroda, proti vrhu se odpira v cvet, ki ponazarja, kako so se Slovenci hoteli odpreti želji po združitvi. Že leta 1870 so kot spomin na tabor izdelali manjšo piramido, ki pa nikoli ni bila postavljena. Spomenik sredi polja je torej opomnik, da se nastajanje Slovenije ni začelo v 20. stoletju, temveč ima veliko globlje korenine. Piramida je mogočna utrdba, ki nas spodbuja, da ostajamo strumni v slovenski kulturi saj je potovala iz roda v rod v neugodnih časih in preživela. Ni le preživela, temveč se je tudi prekalila. Slovenci se s tem nikoli nismo pretirano in odkrito bahali. Prav pa je, da se tega spomnimo z odmevnimi dogodki,« je povedala.

Kopač je ob sklepu slovesnosti vse v v imenu društva Blaž Potočnikova čitalnica povabil, da se v petek, 17. maja ob 19.30 na ploščadi pred OŠ Vižmarje-Brod udeležijo slovesnosti, ki poteka pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja. Slednjemu se je zahvalil za izkazano čast. »V praznovanje 150-letnice vižmarskega tabora so se vključile številne institucije Četrtne skupnosti Šentvid. Vse osnovne šole, obe srednji šoli, KULT 316, Etnološko društvo Vižmarje, Kulturno društvo Tacen, Turistično društvo Tacen, Turistično društvo Dravlje, Planinsko društvo Šmarna gora, gasilska društva in še bi lahko naštevali. Kot pa se spodobi, nad nami bedijo in nas povezujejo zaposleni na Četrtni skupnosti Šentvid,« je povedal Kopač ter sklenil s z besedami: »Praznujmo izpolnjene upe naših prednikov…. Imam svojo deželo Slovenijo na katero sem ponosen!«

 

Robert Vurušič Aktualno