Utrinki z letošnje prireditev Pozdrav Domovini.
Foto: Alojz Miklavčič
Utrinki z letošnje prireditev Pozdrav Domovini.
Foto: Alojz Miklavčič
“V Gospodu je moja moč, Gospod je moja luč;
upaj Vanj in odrešil te bo.
Nič se ne bojte, Gospod je tu…”.
Dragi prijatelji,
pred nami so letošnji velikonočni prazniki, ki ljudi vsega sveta postavljajo pred posebno preizkušnjo. Kot morda nikoli doslej, nas morajo utrditi v zaupanju, da je v Vstalem Kristusu obilje moči, polnosti veselja in izvira novega življenja. Po lekciji, ki nam je bila poslana v spregled, se moramo po Njegovem zgledu učiti ljubezni. Si pokazati, koliko lepega se skriva v nas. Ne na tleh obupa, ampak ponižne drže in tihega premisleka, kako se lahko vrnemo k bistvenim stvarem. V svetem tridnevju si ne bomo mogli fizično podati rok, zato pa imamo mnogo različnih priložnosti za dejanja, v katerih bo iz nas posijala Njegova svetloba.
V teh blagoslovljenih dneh Vam želimo, da bi doživeli blažilni in zdravilni dotik Njegove moči in milosti ter se iz vsega srca veselili velikega praznika Gospodovega Vstajenja.
Društvo Blaž Potočnikova čitalnica
V dobi interneta se redko zgodi, da bi v treh mesecih morali kar dvakrat izvesti ponatis knjige. V zadnjem tednu februarja so Mohorjeve založbe že tretjič dale v prodajo monografijo dr. Jožeta Možine z naslovom Slovenski razkol. Gre za razširjeno doktorsko disertacijo in je sad njegovega dvajsetletnega raziskovanja, zbiranja arhivskega gradiva in pričevanj.
Dr. Možina je knjigo predstavil tudi v Šentvidu v Ljubljani. Na srečanju, ki sta ga pripravila župnija Šentvid nad Ljubljano in Društvo Blaž Potočnikova čitalnica je spregovoril o tem, ali so glede na že dvakrat razprodano knjigo, ljudje »lačni« te tematike: »Prvi ponatis je šel v šestih dneh, drugi v dobrem tednu, tretji tudi. V ponedeljek sem dobil knjige in jih v prosti prodaji skoraj ne bo več. Tako, da bodo samo še za predstavitve. Da, ljudje so lačni tega in tudi čas je za resnico. Smo vendarle leta 2020, in to življenje v tej delni laži, ukvarjanje z lažjo, potvarjanje zgodovine, zanikanje zločinov, prikrivanje trupel, nedostojen odnos do prikritih grobišč, vsega tega je preveč, ker ljudje instinktivno čutijo, da to hromi ne samo posamezne družine ampak nacijo v celoti.«
Možina predstavitve knjige po Sloveniji razume kot neke vrste romanje. Vesel je, da se preko monografije Slovenski razkol dogaja neke vrste proces, ki je za ta narod potreben. »Knjiga seveda govori o preteklosti, ampak govori in to se vidi tudi iz velikega obiska na prireditvah, tudi o sedanjosti, saj govori o preteklosti, ki ni izživeta, ki je zamolčana, ki je zatolčena, ki hromi naše družine in narod v celoti. Zato je ukvarjanje z zgodovino na takšen način, kot se dogaja sedaj, tudi preko te knjige, pravzaprav investicija v sedanjost in prihodnost.«
Veseli nas, da se je predstavitve udeležilo veliko ljudi, dr. Možina pa je ob sklepu prejel v dar repliko piramide, ki spominja na lansko 150-letnico Vižmarskega tabora.
Besedilo: Alen Salihović
Foto: Robert Vurušič
Vabimo vas, da praznične dni zaključite z obiskom Božičnega koncerta komornega zbora Megaron, ki bo 6. januarja 2020 ob 19.15 v župnijski cerkvi v Šentvidu.
Na lepo martinovo soboto se je poln avtobus podpornikov in članov Društva BPČ odpravil v Slovensko Istro. Najprej smo se ustavili v Krkavčah, kjer nas je že čakal vodič g. Pavel Goja. Predstavili so nam oljarno, kjer pridelujejo kakovostno oljčno olje. Po predstavitvi so nam postregli z degustacijo oljčnega olja in namazov iz oljk. Nekateri smo se tudi založili s tem najboljšim oljem in namazi. Po obisku oljarne smo si ogledali župnijsko cerkev sv. Mihaela.
Po ogledu Krkavč je sledila sv. maša v Koštaboni in predstavitev župnijske cerkve sv. Kozme in Damjana. Nato smo si ogledali pokopališče in šli do rojstne hiše naše krajanke Elde Viler. Sledil je ogled kulturnega doma v Novi vasi in muzej, imenovan Kapelučina hiša, po zadnji prebivalki te hiše. V njej je zbrana etnološka zbirka predmetov, ki so jih v teh krajih uporabljali v vsakdanjem življenju.
Kosilo smo si privoščili na kmetiji Mahnič, kjer so nam postregli s tipičnim kosilom ter nas popeljali skozi degustacijo vin v svoji vinski kleti. Izlet smo zaključili s pesmijo in zahvalo organizatorjem pred šentviško cerkvijo.
Tekst in fotografije: Robert Vurušič
V ponedeljek, 30. 9. 2019 je v Knjižnici Šentvid potekala okrogla miza na temo “Ali je vižmarski tabor res to za kar ga imamo?”. Okroglo mizo smo organizirali v sodelovanju s Socialno akademijo in se je zgodil znotraj socialnega tedna, v katerem smo se spraševali “Kdo sem ali kdo smo?”.
Gostje g. Stane Granda, g. Jurij Šilc in g. Jani Škrbinc so izpostavili kar nekaj dilem, ki so prisotne danes glede obeleževanja dogodkov iz časa Zedinjene Slovenije. Alen Salihović je z vprašanji izzval razmišljanje o današnji identiteti Slovenca, o delitvi Slovencev, ki je še vedno prisotna. Dotaknili so se tudi zavrnitve pobude za spomenik piramido kot spomenik državnega pomena in strokovne utemeljitve le te.
Video: Socialna akademijo
Foto: Robert Vurušič
Ob 150-letnica vižmarskega tabora se je pred glavno prireditvijo bogato dogajalo ob taborski piramidi, kamor so obiskovalce vozili s konjskimi vpregami. Pri piramidi je potekal program, obiskovalce so informatorji osveščali o bogati zgodovini Tabora na Vižmarijah, nato pa je bila pogostitev.
Dopoldne je v Vižmarjah potekala slovesnost ob posaditvi lipe in začetku praznovanja 150-letnice Vižmarskega tabora, ki poteka pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije gospoda Boruta Pahorja.
Slovesnost bo v petek, 17. maja 2019, na današnje dogodku pri piramidi v Vižmarjah so spregovorili predsednik in podpredsednica Društva Blaž Potočnikova čitalnica, Brane Kopač in Andreja Bečan ter član organizacijskega odbora pri pripravi tabora Jurij Šilc. V kratkem kulturnem programu so nastopili Katarina Ivančič, Brigita Brajkovič ter Mešani pevski zbor Tacen. Lipo, ki je bila zasajena ob tej priložnosti je blagoslovil župnik v župniji Ljubljana-Šentvid Ivan Jagodic. Na dogodku sta bila prisotna tudi arhitekt Janez Suhadolc, ki je zrisal spominsko piramido, ki stoji na mestu tabora in organizator prireditve ob 100-letnici vižmarskega tabora Dušan Voglar.
V posnetku 01_info_130419_posnetek_slovesnosti_150_let_Vizmarski_tabor se po vrstnem redu slišijo:
Andreja Bečan, Jurij Šilc, Brigita Brajkovič (govori o lipi), Jurij Šilc, Brane Kopač (prebral je listino, ki je zasajena ob lipi) blagoslov lipe župnik Ivan Jagodicm Katarina Ivančič in Brane Kopač.
Bečanova je uvodoma dejala, da je na tem mestu pred 150 leti, »v tem jeziku, z idejo, ki jo danes živimo. Zedinjena Slovenija, samostojna slovenska država. Savska ravan je nudila prostor 30.000 ljudem, ki so prišli z vseh strani dežele Kranjske, Koroške in Primorske«. Nadaljevala je, da so na dogodek prišli z vlakom do Ljubljane nato pa z vozovi skozi Šentvid do Vižmarij. »30 000, kateri so obvestilo o vižmarskem taboru prejeli od ust do ust, preko plakatov in številnih poslanih telegramov. Srce Slovencev je igralo, slišala se je pesem, vzkliki Živela Slovenija! saj so vedeli, da gre zares! Slovenec ni prevzel nemškega jezika, kljub temu, da je stoletja služil avstrijski kroni in povedat je to želel jasno in glasno, na tem mestu, s pogledom na Šmarno goro,« je povedala.
Šilc je nadaljeval, da če bi Šmarna gora vedela pripovedovati, bi povedala, da so bile na tisto deževno popoldne, 17. maja 1869 izrečene 4 zahteve: »1. dežele, kjer se govori slovensko, se morajo zediniti v eno, v Slovenijo- 2. slovenski jezik mora postati uradni jezik tudi v šolah in na vseh uradih. 3. dovolj je tega, da mora Slovenec hoditi na Dunaj na univerzo, ustanoviti hočemo slovensko univerzo, v Ljubljani. 4. tudi Slovenci smo želeli v svojem delu napredovati, zborovalci so se zato zavzeli za uvedbo podpornih bank za kmetijstvo in obrt.«
V posnetku 02_info_130419_posnetek_slovesnosti_150_let_Vizmarski_tabor se po vrstnem redu slišijo:
Brane Kopač napove Jurija Šilca; Jurij Šilc govori o tem, zakaj je pomembno, da danes govorimo o slovenstvu; Dušan Voglar spregovori o spominih na tabor pred 50-imi leti ter spregovori o tem, kaj bi dogodek izpred 50-ih let pomenil za današnje čase; Brane Kopač napove Janeza Suhadolca, ki je spregovoril o spominih na postavitev piramide; ob sklepu je Andreja Bečan poudarila, da je prav, da smo Slovenci ob boku drugim kulturam.
Ivančičeva, ki sodeluje prav tako pri pripravi tabora, je spomnila, da na vižmarski tabor spominja piramida sredi polja. Postavljena je bila ob 100-letnici tabora. Spomenik je zasnoval arhitekt Janez Suhadolc. »Po prvotnih načrtih naj bi piramida v višino merila 18 metrov, a so postavili pol manjšo. Piramida simbolizira trdnost slovenskega naroda, proti vrhu se odpira v cvet, ki ponazarja, kako so se Slovenci hoteli odpreti želji po združitvi. Že leta 1870 so kot spomin na tabor izdelali manjšo piramido, ki pa nikoli ni bila postavljena. Spomenik sredi polja je torej opomnik, da se nastajanje Slovenije ni začelo v 20. stoletju, temveč ima veliko globlje korenine. Piramida je mogočna utrdba, ki nas spodbuja, da ostajamo strumni v slovenski kulturi saj je potovala iz roda v rod v neugodnih časih in preživela. Ni le preživela, temveč se je tudi prekalila. Slovenci se s tem nikoli nismo pretirano in odkrito bahali. Prav pa je, da se tega spomnimo z odmevnimi dogodki,« je povedala.
Kopač je ob sklepu slovesnosti vse v v imenu društva Blaž Potočnikova čitalnica povabil, da se v petek, 17. maja ob 19.30 na ploščadi pred OŠ Vižmarje-Brod udeležijo slovesnosti, ki poteka pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja. Slednjemu se je zahvalil za izkazano čast. »V praznovanje 150-letnice vižmarskega tabora so se vključile številne institucije Četrtne skupnosti Šentvid. Vse osnovne šole, obe srednji šoli, KULT 316, Etnološko društvo Vižmarje, Kulturno društvo Tacen, Turistično društvo Tacen, Turistično društvo Dravlje, Planinsko društvo Šmarna gora, gasilska društva in še bi lahko naštevali. Kot pa se spodobi, nad nami bedijo in nas povezujejo zaposleni na Četrtni skupnosti Šentvid,« je povedal Kopač ter sklenil s z besedami: »Praznujmo izpolnjene upe naših prednikov…. Imam svojo deželo Slovenijo na katero sem ponosen!«