Srečanje parov jubilantov

Letos so se 12.6.2021 na lepo sobotno dopoldne zbrali pri maši ob 11 uri zakonski pari jubilanti, ki praznujejo okroglo obletnico poroke – najstarejša para sta imela 60. obletnico in nekaj tudi 55. obletnico poroke. Pridružili so se jim tudi pari, ki so obletnice praznovali lansko leto, saj je zaradi ukrepov odpadla slovensot. Vsakemu od več kot 20 parov je župnik Ivan Jagodic blagoslovil in mu podaril vrtnico. Maša za jubilante je vsako leto organizirana v sklopu Šentviških dnevov, hvala pa ga. Jožici za vsakoletno pripravo.

 

 

Foto: Robert Vurušič

Slavnostna otvoritev Spominske mizarnice

Slavnostna otvoritev Spominske mizarnice

Društvo BPČ je danes ob 18. uri odprlo Spominsko mizarnico na Kosijevi 3 v Guncljah. Gre za eno redkih muzejskih postavitev v teh krajih in posvečeno tukajšnjim mizarjem.

Šentvid v Ljubljani z okolico je bil v preteklih stoletjih daleč naokoli znan kot kraj, v katerem je bilo mizarstvo vodilna rokodelska dejavnost. Največ delavnic je delovalo v 1. polovici 20 stoletja s številčnimi nihanji med 40 in 50, povprečno so zaposlovali med 3 do 5 pomočnikov in vajencev. Praviloma so to bili družinski obrati z nekaj začasnimi poizkusi ustanavljanja zadrug in družabništev.

Mestna občina Ljubljana je Društvu Blaž Potočnikova čitalnica dodelila prostor na Kosijevi ulici 3 v Guncljah. Društvo je pridobilo gradivo za celovito slikovno, dokumentarno in materialno predstavitev mizarjenja. S slikovnim in dokumentarnim gradivom je opisan izobraževalni proces vajencev, pomočnikov in mojstrov ter poslovna in socialna razmerja med njimi. Predstavljen je tudi nemirni čas nemške okupacije in povojno revolucionarno dogajanje. Gradivo je razdeljeno na različne tematske sklope, ki jih sestavljajo zbirke različnega orodja, osebnih dokumentov, fotografij in katalogov. Dokumentacija priča o bogati življenjski in ustvarjalni poti mnogih šentviških mizarjev in glavnih mentorjev tega procesa. Potomci, ki so ohranjali družinski zgodovinski fond, so se prijazno odzvali vabilu in so bili pripravljeni podariti material za pripravo stalne zbirke. Slednjo je omogočila velikodušnost mnogih, ki so projekt podprli z materialno donacijo, in skupine domoljubov, ki so s prostovoljnim delom ohranili spomin na najštevilčnejše mizarsko središče v Sloveniji.
Spominska soba je v prvi vrsti namenjena ohranjanju bogate dediščine, je pa v njej dovolj informativnih in zanimivih vsebin za vse generacije. Lahko pa bo služila tudi kot turistična zanimivost kraja. Z odprtjem Spominske mizarnice zaključujemo leto spomina na ustanovitev prve mizarske zadruge na Kranjskem.

Foto: Robert Vurušič

SPOROČILO ZA JAVNOST – 28. Šentviški dnevi

Društvo Blaž Potočnikova čitalnica (BPČ) pripravlja tradicionalne 28. Šentviške dneve, katerih rdeča nit je 30 let Slovenije. Dogajanje se bo začelo v sredo, 9. junija 2021, ob 17. uri s prireditvijo ob zaključku natečajev osnovnih in srednjih šol na temo rojstva naše države. Nadaljevalo se bo v četrtek, 10. junija 2021 z odprtjem Spominske mizarnice. Med dogodki, ki se bodo zgodili je še srečanje zakoncev jubilantov, slovesna sveta maša ob Vidovi nedelji, 13. junija 2021 ob 10. uri, vrh 28. Šentviških dni pa bo v nedeljo, 20. junija 2021 ob 21.30, ko bo prireditev Pozdrav domovini.

Učenci in dijaki so pod vodstvom mentorjem razmišljali o osamosvojitvi Slovenije, lepotah, posebnostih in zanimivostih naše dežele. Ustvarjali so na temo »Moja dežela je moja država«. Prispelo je preko 100 izdelkov z literarnega, likovnega, tehniškega, fotografskega in kulinaričnega področja. Na natečajih so sodelovali učenci OŠ Šentvid, OŠ Franc Rozman Stane, OŠ Alojzija Šuštarja ter dijaki Škofijske klasične gimnazije. Razstavljena dela si lahko ogledate od 9. 6. v parku pred OŠ Šentvid/Gimnazijo Šentvid, zmagovalna dela pa bodo razstavljena v Knjižnici Šentvid od 14. 6. naprej. 28. Šentviške dneve bo obogatilo odprtje Spominske mizarnice, ki pomembno ohranja dediščino vižmarskih in šentviških mizarjev. V Kultu 316 bodo ponudili slovenski meni, slavnostno pa bomo praznovanje zaključili s tradicionalno prireditvijo Pozdrav domovini na trati za cerkvijo.

Za dodatne informacije lahko pokličete podpredsednici društva BPČ Andreji Bečan, 031 298 496.

Več o Spominski mizarnici – Franci Velkavrh, Društvo Blaž Potočnikova čitalnica

Šentvid v Ljubljani z okolico je bil v preteklih stoletjih daleč naokoli znan kot kraj, v katerem je bilo mizarstvo vodilna rokodelska dejavnost. Največ delavnic je delovalo v 1. polovici 20 stoletja s številčnimi nihanji med 40 in 50, povprečno so zaposlovali med 3 do 5 pomočnikov in vajencev. Praviloma so to bili družinski obrati z nekaj začasnimi poizkusi ustanavljanja zadrug in družabništev.

Foto: Robert Vurušič

Mestna občina Ljubljana je Društvu Blaž Potočnikova čitalnica dodelila prostor na Kosijevi ulici 3 v Guncljah. Društvo je pridobilo gradivo za celovito slikovno, dokumentarno in materialno predstavitev mizarjenja. S slikovnim in dokumentarnim gradivom je opisan izobraževalni proces vajencev, pomočnikov in mojstrov ter poslovna in socialna razmerja med njimi. Predstavljen je tudi nemirni čas nemške okupacije in povojno revolucionarno dogajanje. Gradivo je razdeljeno na različne tematske sklope, ki jih sestavljajo zbirke različnega orodja, osebnih dokumentov, fotografij in katalogov. Dokumentacija priča o bogati življenjski in ustvarjalni poti mnogih šentviških mizarjev in glavnih mentorjev tega procesa. Potomci, ki so ohranjali družinski zgodovinski fond, so se prijazno odzvali vabilu in so bili pripravljeni podariti material za pripravo stalne zbirke. Slednjo je omogočila velikodušnost mnogih, ki so projekt podprli z materialno donacijo, in skupine domoljubov, ki so s prostovoljnim delom ohranili spomin na najštevilčnejše mizarsko središče v Sloveniji.

Spominska soba je v prvi vrsti namenjena ohranjanju bogate dediščine, je pa v njej dovolj informativnih in zanimivih vsebin za vse generacije. Lahko pa bo služila tudi kot turistična zanimivost kraja. Z odprtjem Spominske mizarnice zaključujemo leto spomina na ustanovitev prve mizarske zadruge na Kranjskem.

Društvo BPČ

Društvo je dobilo ime po Šentviškem župniku Blažu Potočniku, ki je sredi 19. stoletja ustanovil narodno čitalnico, saj je spoznal, da lahko preživi le narod, ki neguje svoje korenine, spoštuje svoj jezik in bogati svojo kulturo. Člani društva že vse od takrat sledijo njegovemu izročilu: raziskujejo preteklost domačega kraja z okolico ter jo s pomočjo gledaliških iger, akademij, razstav in člankov v medijih predstavljajo prebivalcem Četrtne skupnosti Šentvid in širši javnosti. Društvo je razdeljeno na pet sekcij: gledališko, narodopisno, literarno, športno in sekcijo za narodne noše. Lani je ob prazniku Mestne občine Ljubljana prejelo plaketo glavnega mesta za poživljevalca kulturne dejavnosti v Četrtni skupnosti Šentvid.

Njihova najpomembnejša prireditev so Šentviški dnevi, ki združujejo pevsko, gledališko, narodopisno in športno dejavnost. Prireditev traja mesec dni, dogodki so v glavnem brezplačni in potekajo tako v notranjih prostorih kot zunaj.

Več informacij in program:
28. Šentviški dnevi – Slovenija 30-letnica

Slovenski razkol – g. Jože Možina

V dobi interneta se redko zgodi, da bi v treh mesecih morali kar dvakrat izvesti ponatis knjige. V zadnjem tednu februarja so Mohorjeve založbe že tretjič dale v prodajo monografijo dr. Jožeta Možine z naslovom Slovenski razkol. Gre za razširjeno doktorsko disertacijo in je sad njegovega dvajsetletnega raziskovanja, zbiranja arhivskega gradiva in pričevanj.

Dr. Možina je knjigo predstavil tudi v Šentvidu v Ljubljani. Na srečanju, ki sta ga pripravila župnija Šentvid nad Ljubljano in Društvo Blaž Potočnikova čitalnica je spregovoril o tem, ali so glede na že dvakrat razprodano knjigo, ljudje »lačni« te tematike: »Prvi ponatis je šel v šestih dneh, drugi v dobrem tednu, tretji tudi. V ponedeljek sem dobil knjige in jih v prosti prodaji skoraj ne bo več. Tako, da bodo samo še za predstavitve. Da, ljudje so lačni tega in tudi čas je za resnico. Smo vendarle leta 2020, in to življenje v tej delni laži, ukvarjanje z lažjo, potvarjanje zgodovine, zanikanje zločinov, prikrivanje trupel, nedostojen odnos do prikritih grobišč, vsega tega je preveč, ker ljudje instinktivno čutijo, da to hromi ne samo posamezne družine ampak nacijo v celoti.«

Možina predstavitve knjige po Sloveniji razume kot neke vrste romanje. Vesel je, da se preko monografije Slovenski razkol dogaja neke vrste proces, ki je za ta narod potreben. »Knjiga seveda govori o preteklosti, ampak govori in to se vidi tudi iz velikega obiska na prireditvah, tudi o sedanjosti, saj govori o preteklosti, ki ni izživeta, ki je zamolčana, ki je zatolčena, ki hromi naše družine in narod v celoti. Zato je ukvarjanje z zgodovino na takšen način, kot se dogaja sedaj, tudi preko te knjige, pravzaprav investicija v sedanjost in prihodnost.«

Veseli nas, da se je predstavitve udeležilo veliko ljudi, dr. Možina pa je ob sklepu prejel v dar repliko piramide, ki spominja na lansko 150-letnico Vižmarskega tabora.

Besedilo: Alen Salihović
Foto: Robert Vurušič

 

Izlet BPČ v slovensko Istro

Na lepo martinovo soboto se je poln avtobus podpornikov in članov Društva BPČ odpravil v Slovensko Istro. Najprej smo se ustavili v Krkavčah, kjer nas je že čakal vodič g. Pavel Goja. Predstavili so nam oljarno, kjer pridelujejo kakovostno oljčno olje. Po predstavitvi so nam postregli z degustacijo oljčnega olja in namazov iz oljk. Nekateri smo se tudi založili s tem najboljšim oljem in namazi. Po obisku oljarne smo si ogledali župnijsko cerkev sv. Mihaela.
Po ogledu Krkavč je sledila sv. maša v Koštaboni in predstavitev župnijske cerkve sv. Kozme in Damjana. Nato smo si ogledali pokopališče in šli do rojstne hiše naše krajanke Elde Viler. Sledil je ogled kulturnega doma v Novi vasi in muzej, imenovan Kapelučina hiša, po zadnji prebivalki te hiše. V njej je zbrana etnološka zbirka predmetov, ki so jih v teh krajih uporabljali v vsakdanjem življenju.
Kosilo smo si privoščili na kmetiji Mahnič, kjer so nam postregli s tipičnim kosilom ter nas popeljali skozi degustacijo vin v svoji vinski kleti. Izlet smo zaključili s pesmijo in zahvalo organizatorjem pred šentviško cerkvijo.
Tekst in fotografije: Robert Vurušič

 

Ali je vižmarski tabor res to za kar ga imamo?

V ponedeljek, 30. 9. 2019 je v Knjižnici Šentvid potekala okrogla miza na temo “Ali je vižmarski tabor res to za kar ga imamo?”. Okroglo mizo smo organizirali v sodelovanju s Socialno akademijo in se je zgodil znotraj socialnega tedna, v katerem smo se spraševali “Kdo sem ali kdo smo?”.
Gostje g. Stane Granda, g. Jurij Šilc in g. Jani Škrbinc so izpostavili kar nekaj dilem, ki so prisotne danes glede obeleževanja dogodkov iz časa Zedinjene Slovenije. Alen Salihović je z vprašanji izzval razmišljanje o današnji identiteti Slovenca, o delitvi Slovencev, ki je še vedno prisotna. Dotaknili so se tudi zavrnitve pobude za spomenik piramido kot spomenik državnega pomena in strokovne utemeljitve le te.

Video: Socialna akademijo

 

 

Foto: Robert Vurušič