Kako kulturno, kako lepo, je danes bilo…
Pošiljamo Vam en izsek današnjega kulturnega utrinka Po Prešernovih stopinjah na Šmarno goro. Hvala triu Muze za ubrane glasove, ki so se vili med recitirano slovensko besedo in vsem recitatorkam: Špeli Sitar (tudi scenaristka), Katarini Ivančič in Simoni Čarman.
Že Blaž Potočnik, ki je v Šentvidu v sredini 19. stoletja ustanovil narodno čitalnico se je zavedal, da lahko preživi le narod, ki bo imel bogato kulturo in bo negoval svoje korenine, predvsem pa spoštoval svoj jezik.
Tudi Prešeren, katerega se spominjamo na današnji dan, se je v svojih delih dotikal tega področja. Njegovo orožje so bile besede, s katerimi je ta velikan slovenske literature podajal svoja videnja in občutenja o dogajanju v svojem času.
Zato ne podcenjujmo moči, ki jo ima beseda. Slovenski pesnik Ciril Zlobec v eni izmed svojih pesmi pravi: »Vem, beseda tudi rani, je pa tudi, ko najbolj boli, obliž na rani, je zdravilna zel, ki zdravi, razkužuje, celi, vrača moč, …«
Kultura tako ni sama po sebi umevna. Le z ohranjanjem njene živosti in pristnosti si bomo zagotovili svoj obstoj in prepoznavnost.
Pokojni predsednik našega društva in velik domoljub, Frane Erman, je to lepo povedal v svoji misli, ki pravi:
«Kultura je v srcu, je v duši, je globoko zasidrana v spominu in dejanju slehernika. Kultura ni na jeziku, ni ne v kriku in ne na transparentih. Koliko je v nas hvaležnosti za to, kar imamo, za to, da živimo v raju že tu na zemlji. Za jezik, ki so ga predniki gojili in ohranjali, predvsem pa sveto spoštovali in ljubili; za vero, ki so jo ohranili, za domovino, ki so jo predali v skrbništvo sedanjemu rodu? To si moramo, primerno dnevu, v skriti kamrici svoje duše odgovoriti sami.«
Nedavni komentarji