Leto: 2024

Čas v katerem živimo, je vse prej kot naklonjen malim narodom, ohranjanju njihove identitete, jezika, kulture in pripadnosti. Svet, v katerem živimo, je namreč postal globalna vas in mi s tem državljani sveta. Kakor je seveda imenitno, da smo tehnološko napredovali, pa prinaša ta napredek tudi temne plati. Kar tako – mimogrede- se nam namreč v pogovor vpletajo tuje besede in kar tako mimogrede je KUL, FENSI in THE BEST, da se tako govori. Seveda je prav, da smo razgledani in ne zaplankani, a še bolj prav je, da smo pozorni na našo –slovensko besedo, jo negujemo in skrbimo, da ne bo šla v pozabo in jo kot tako predamo tudi našim otrokom in vnukom. Zdi se, da se zgodovina ponavlja in morda bi bilo prav, da se ponovno ozremo na dogajanje v prvi polovici šestdesetih let 19.stoletja. To je čas, ko se je krepilo slovensko narodno gibanje in krepile težnje k združenju v svoji državi. Neprecenljivo vlogo so imele pri tem čitalnice, ki so se začele ustanavljati v večjih mestih. V njih so se zbirali meščani in narodno zavedna inteligenca. S pesmijo, predstavami, plesom, koncerti in bralnimi večeri so budili in utrjevali narodno zavest. Tako je bilo tudi v Kamniku, kjer je bila čitalnica ustanovljena leta 1866 na pobudo Valentina Prevca in njegovega pripravnika Simona Jenka. Istega leta je bila čitalnica ustanovljena tudi v Šentvidu nad Ljubljano. Ena pomembnejših dejavnosti čitalnic je bila tudi narodnozavedna pesem. In izbor teh pesmi se zdi idealen tudi za naše srečanje. Vse pesmi so bile originalno spisane za moški zbor, mi pa smo za vas pripravili sodobnejše različice – za mešani zbor torej.