V Vižmarjah je nocoj potekala slovesnost ob 150-letnici vižmarskega tabora. Dogodek je bil izpeljal po častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja. Slavnostni govornik je bil predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca. »Morda smo Slovenci danes razdeljeni celo bolj kot kadarkoli prej. Posledično naši cilji niso jasni in je naša prihodnost negotova. Zato je obeležitev 150 letnice Vižmarskega tabora tudi dragocena priložnost, da obudimo taborskega duha in pogled obrnemo k vrednotam, ki nas kot narod povezujejo in ne delijo,« je dejal v nagovoru predsednik Kovšca.
Govor Alojza Kovšce:
Na slovesnosti so nastopili Orkester slovenske vojske, Grajski oktet in godalni kvartet glasbene šole Zavoda sv. Stanislava. Obiskali so nas tudi sokoli iz Metlike, med igralci pa sta se tokrat na domačih deskah predstavila Kondi Pižorn in Jure Sešek ter domačini. Prireditve se je udeležilo približno 500 ljudi. Mnogi so si pred tem ogledali piramido, ki je bila postavljena ob 100-letnici tabora.
Kovšca: Tabori so nam dali prepotrebno nacionalno samozavest, optimizem in zagon za spremembe, ki so v duhu časa nezadržno sledile
Predsednik Državnega sveta RS Alojz Kovšca je na osrednji slovesnosti ob 150-letnici Vižmarskega tabora spomnil, da je bila zahteva taborov do določene mere zelo ostra in s stališča takratne državne politike težko sprejemljiva. »Obenem pa so govorci na taborih naslavljali tudi nekatere posebej pereče teme lokalnega kmečkega prebivalstva. Ena glavnih zahtev, ki so jo izražali prav na vseh taborih, je bila tudi zahteva po zmernejših davkih, ki pa so jo nasprotniki množičnih zborovanj takoj izkoristili za to, da so dejanja posameznih podeželskih skupnosti interpretirali celo kot upore. Potrebno je bilo še skoraj celih 50 let, da je do slovenskega naroda krivična monarhija propadla in se je, sicer v povezavi z drugimi južnoslovanskimi narodi, pokazala neka nova, četudi začasna perspektiva našega nacionalnega razvoja,« je dejal.
Kovšca: Imamo državo, vendar pa se velikokrat zdi, da nam manjka tista enotnost, ki je pred 150 leti z vso strastjo prevevala narod
Tabori so nam po njegovih besedah dali prepotrebno nacionalno samozavest, optimizem in zagon za spremembe, ki so v duhu časa nezadržno sledile. Utrdili so – tako Kovšca – uporabo slovenske simbolike in barv. »Poteka zgodovine v smeri nacionalne samobitnosti in državotvornosti ni bilo mogoče več zaustaviti. Ideja Zedinjene Slovenije je zarisala temelje naše današnje ozemeljske celovitosti, četudi v precej manjših okvirih, kot so si jih zamišljali takratni narodnjaki. A prava osamosvojitev je nastopila šele leta 1991 in danes, ko mineva 150 let od zahtev programa Zedinjene Slovenije smo Slovenci vsemu svetu zgled, kako lahko tudi številčno majhen narod, ki je bil stoletja obravnavan kot nezgodovinski in neupravičen do lastne državnosti, doseže mednarodno priznano samostojnost in neodvisnost,« je povedal in nagovor nadaljeval z besedami, da smo danes na svoji zemlji sami svoj gospodar. Imamo državo, vendar pa se velikokrat zdi, da nam manjka tista enotnost, ki je pred 150 leti z vso strastjo prevevala narod. »Na taborih so govorili o zadevah, ki so Slovence združevale in ne razdvajale. Takratni nacionalni voditelji so se dobro zavedali, da je za zedinjenje potreben medsebojni dialog. Kljub temu, da še takrat niso poznali ozvočenja, so se slišali, si prisluhnili, danes pa se kljub vsej sodobni tehnologiji ne slišimo in se ne poslušamo. Morda smo Slovenci danes razdeljeni celo bolj kot kadarkoli prej. Posledično naši cilji niso jasni in je naša prihodnost negotova. Zato je obeležitev 150 letnice Vižmarskega tabora tudi dragocena priložnost, da obudimo taborskega duha in pogled obrnemo k vrednotam, ki nas kot narod povezujejo in ne delijo.«
Kovšca: Zbudimo se in se ozavestimo, da smo vsi skupaj en narod. Hčere in sinovi Slovenije.
Ob sklepu je predsednik DS Kovšca povabil, da je čas, da prebudimo narodno zavest in spoznamo, da so politike, ki nas delijo in nas spravljajo v medsebojne spore, slabe politike. »Ne glede na to, na kateri ideološki podstati se gradijo. Postali smo ujetniki prevare, ki jo ekstremisti gradijo na zgodovinskem spominu. Eni druge obtožujejo in krivijo, mi pa slepo izbiramo med njihovimi resnicami. Ni potrebno, da je tako. Zbudimo se in se ozavestimo, da smo vsi skupaj en narod. Hčere in sinovi Slovenije. Uberimo srednjo pot – pot dialoga in medsebojnega spoštovanja, ne glede na razlike med nami. Predvsem pa spoštujmo drug drugega in si medsebojno zaupajmo, če hočemo kot narod obstati v Evropi, ki tudi sama trepeta za svojo identiteto,« je sklenil nagovor.
Kopač: Ne dovolimo, da bi nas zajel hlapčevski sram pred našo majhnostjo in da bi se trudili za vsako ceno biti všečni večjim in močnejšim
Predsednik Društva Blaž Potočnikova čitalnica Braneta Kopača se je ob sklepu prireditve zahvali vsem sodelujočim, predvsem pa slavnostnemu govorniku Kovšci in predsedniku republike Pahorju za častno pokroviteljstvo. V nagovoru je dejal, da bomo kot narod, »ki se očitno svoje samostojne države ne zaveda prav dobro, pravzaprav pogosto ne ve, kaj bi z njo počel, očitno sposobni preživeti le, če bomo uspeli najti kompas in določiti smer v prihodnost. Lahko si sicer vzamemo čas za premislek, toda ura neusmiljeno tiktaka!«
Spomnil je, da pravkar stopa na bolj ali manj samostojno pot prvi rod mladostnikov, ki so se rodili v svobodni in neodvisni slovenski državi. »Istočasno s tega sveta odhajajo pripadniki starejše generacije, ki je izkusila tradicionalno kmečko življenje na vasi, težko fizično delo in vse tegobe minulih desetletij. Odhajajoča generacija, ki ni poznala pasti globalizacije, je v marsičem zaslužna, da smo kot narod obstali. Ali smo sposobni danes ohraniti tisto narodno vitalnost in doseči renesanso na gospodarskem in kulturnem področju, da naši ljudje ne bodo postavljeni pred dilemo izbire identitete?,« se je vprašal Kopač.
»Ne dovolimo, da bi nas zajel hlapčevski sram pred našo majhnostjo in da bi se trudili za vsako ceno biti všečni večjim in močnejšim. Ali kot pravi star slovenski pregovor: »Neumen je tisti ptič, ki se sramuje svojega gnezda.« Danes imamo Slovenijo, ki so jo rodila stoletja klenosti slovenskega duha in moči ukoreninjene slovenske besede, neomajna vera ljudi, sanje vseh naših trubarjev, slomškov, prešernov, cankarjev … in pogum pokončnih slovenskih osamosvojiteljev. S hvaležnostjo, da nam je bila dana, in s toplo mislijo na vse, ki so zanjo zaslužni, vam želimo ponosno praznovanje 150. obletnice Vižmarskega tabora,« je sklenil nagovor.
Govor Braneta Kopača:
Slovesnosti so se udeležili nekateri predstavniki kulturnega, šolskega in javnega življenja, med njimi poslanka v državnem zboru Ljudmila Novak in evropski poslanec Milan Zver.
Več o taboru in dogodkih povezanih z njim na www.facebook.com/vizmarski.tabor
Nedavni komentarji