Srečanje parov jubilantov

Letos so se 12.6.2021 na lepo sobotno dopoldne zbrali pri maši ob 11 uri zakonski pari jubilanti, ki praznujejo okroglo obletnico poroke – najstarejša para sta imela 60. obletnico in nekaj tudi 55. obletnico poroke. Pridružili so se jim tudi pari, ki so obletnice praznovali lansko leto, saj je zaradi ukrepov odpadla slovensot. Vsakemu od več kot 20 parov je župnik Ivan Jagodic blagoslovil in mu podaril vrtnico. Maša za jubilante je vsako leto organizirana v sklopu Šentviških dnevov, hvala pa ga. Jožici za vsakoletno pripravo.

 

 

Foto: Robert Vurušič

Slavnostna otvoritev Spominske mizarnice

Slavnostna otvoritev Spominske mizarnice

Društvo BPČ je danes ob 18. uri odprlo Spominsko mizarnico na Kosijevi 3 v Guncljah. Gre za eno redkih muzejskih postavitev v teh krajih in posvečeno tukajšnjim mizarjem.

Šentvid v Ljubljani z okolico je bil v preteklih stoletjih daleč naokoli znan kot kraj, v katerem je bilo mizarstvo vodilna rokodelska dejavnost. Največ delavnic je delovalo v 1. polovici 20 stoletja s številčnimi nihanji med 40 in 50, povprečno so zaposlovali med 3 do 5 pomočnikov in vajencev. Praviloma so to bili družinski obrati z nekaj začasnimi poizkusi ustanavljanja zadrug in družabništev.

Mestna občina Ljubljana je Društvu Blaž Potočnikova čitalnica dodelila prostor na Kosijevi ulici 3 v Guncljah. Društvo je pridobilo gradivo za celovito slikovno, dokumentarno in materialno predstavitev mizarjenja. S slikovnim in dokumentarnim gradivom je opisan izobraževalni proces vajencev, pomočnikov in mojstrov ter poslovna in socialna razmerja med njimi. Predstavljen je tudi nemirni čas nemške okupacije in povojno revolucionarno dogajanje. Gradivo je razdeljeno na različne tematske sklope, ki jih sestavljajo zbirke različnega orodja, osebnih dokumentov, fotografij in katalogov. Dokumentacija priča o bogati življenjski in ustvarjalni poti mnogih šentviških mizarjev in glavnih mentorjev tega procesa. Potomci, ki so ohranjali družinski zgodovinski fond, so se prijazno odzvali vabilu in so bili pripravljeni podariti material za pripravo stalne zbirke. Slednjo je omogočila velikodušnost mnogih, ki so projekt podprli z materialno donacijo, in skupine domoljubov, ki so s prostovoljnim delom ohranili spomin na najštevilčnejše mizarsko središče v Sloveniji.
Spominska soba je v prvi vrsti namenjena ohranjanju bogate dediščine, je pa v njej dovolj informativnih in zanimivih vsebin za vse generacije. Lahko pa bo služila tudi kot turistična zanimivost kraja. Z odprtjem Spominske mizarnice zaključujemo leto spomina na ustanovitev prve mizarske zadruge na Kranjskem.

Foto: Robert Vurušič

SPOROČILO ZA JAVNOST – 28. Šentviški dnevi

Društvo Blaž Potočnikova čitalnica (BPČ) pripravlja tradicionalne 28. Šentviške dneve, katerih rdeča nit je 30 let Slovenije. Dogajanje se bo začelo v sredo, 9. junija 2021, ob 17. uri s prireditvijo ob zaključku natečajev osnovnih in srednjih šol na temo rojstva naše države. Nadaljevalo se bo v četrtek, 10. junija 2021 z odprtjem Spominske mizarnice. Med dogodki, ki se bodo zgodili je še srečanje zakoncev jubilantov, slovesna sveta maša ob Vidovi nedelji, 13. junija 2021 ob 10. uri, vrh 28. Šentviških dni pa bo v nedeljo, 20. junija 2021 ob 21.30, ko bo prireditev Pozdrav domovini.

Učenci in dijaki so pod vodstvom mentorjem razmišljali o osamosvojitvi Slovenije, lepotah, posebnostih in zanimivostih naše dežele. Ustvarjali so na temo »Moja dežela je moja država«. Prispelo je preko 100 izdelkov z literarnega, likovnega, tehniškega, fotografskega in kulinaričnega področja. Na natečajih so sodelovali učenci OŠ Šentvid, OŠ Franc Rozman Stane, OŠ Alojzija Šuštarja ter dijaki Škofijske klasične gimnazije. Razstavljena dela si lahko ogledate od 9. 6. v parku pred OŠ Šentvid/Gimnazijo Šentvid, zmagovalna dela pa bodo razstavljena v Knjižnici Šentvid od 14. 6. naprej. 28. Šentviške dneve bo obogatilo odprtje Spominske mizarnice, ki pomembno ohranja dediščino vižmarskih in šentviških mizarjev. V Kultu 316 bodo ponudili slovenski meni, slavnostno pa bomo praznovanje zaključili s tradicionalno prireditvijo Pozdrav domovini na trati za cerkvijo.

Za dodatne informacije lahko pokličete podpredsednici društva BPČ Andreji Bečan, 031 298 496.

Več o Spominski mizarnici – Franci Velkavrh, Društvo Blaž Potočnikova čitalnica

Šentvid v Ljubljani z okolico je bil v preteklih stoletjih daleč naokoli znan kot kraj, v katerem je bilo mizarstvo vodilna rokodelska dejavnost. Največ delavnic je delovalo v 1. polovici 20 stoletja s številčnimi nihanji med 40 in 50, povprečno so zaposlovali med 3 do 5 pomočnikov in vajencev. Praviloma so to bili družinski obrati z nekaj začasnimi poizkusi ustanavljanja zadrug in družabništev.

Foto: Robert Vurušič

Mestna občina Ljubljana je Društvu Blaž Potočnikova čitalnica dodelila prostor na Kosijevi ulici 3 v Guncljah. Društvo je pridobilo gradivo za celovito slikovno, dokumentarno in materialno predstavitev mizarjenja. S slikovnim in dokumentarnim gradivom je opisan izobraževalni proces vajencev, pomočnikov in mojstrov ter poslovna in socialna razmerja med njimi. Predstavljen je tudi nemirni čas nemške okupacije in povojno revolucionarno dogajanje. Gradivo je razdeljeno na različne tematske sklope, ki jih sestavljajo zbirke različnega orodja, osebnih dokumentov, fotografij in katalogov. Dokumentacija priča o bogati življenjski in ustvarjalni poti mnogih šentviških mizarjev in glavnih mentorjev tega procesa. Potomci, ki so ohranjali družinski zgodovinski fond, so se prijazno odzvali vabilu in so bili pripravljeni podariti material za pripravo stalne zbirke. Slednjo je omogočila velikodušnost mnogih, ki so projekt podprli z materialno donacijo, in skupine domoljubov, ki so s prostovoljnim delom ohranili spomin na najštevilčnejše mizarsko središče v Sloveniji.

Spominska soba je v prvi vrsti namenjena ohranjanju bogate dediščine, je pa v njej dovolj informativnih in zanimivih vsebin za vse generacije. Lahko pa bo služila tudi kot turistična zanimivost kraja. Z odprtjem Spominske mizarnice zaključujemo leto spomina na ustanovitev prve mizarske zadruge na Kranjskem.

Društvo BPČ

Društvo je dobilo ime po Šentviškem župniku Blažu Potočniku, ki je sredi 19. stoletja ustanovil narodno čitalnico, saj je spoznal, da lahko preživi le narod, ki neguje svoje korenine, spoštuje svoj jezik in bogati svojo kulturo. Člani društva že vse od takrat sledijo njegovemu izročilu: raziskujejo preteklost domačega kraja z okolico ter jo s pomočjo gledaliških iger, akademij, razstav in člankov v medijih predstavljajo prebivalcem Četrtne skupnosti Šentvid in širši javnosti. Društvo je razdeljeno na pet sekcij: gledališko, narodopisno, literarno, športno in sekcijo za narodne noše. Lani je ob prazniku Mestne občine Ljubljana prejelo plaketo glavnega mesta za poživljevalca kulturne dejavnosti v Četrtni skupnosti Šentvid.

Njihova najpomembnejša prireditev so Šentviški dnevi, ki združujejo pevsko, gledališko, narodopisno in športno dejavnost. Prireditev traja mesec dni, dogodki so v glavnem brezplačni in potekajo tako v notranjih prostorih kot zunaj.

Več informacij in program:
28. Šentviški dnevi – Slovenija 30-letnica

Voščilo

“V Gospodu je moja moč, Gospod je moja luč;
upaj Vanj in odrešil te bo.
Nič se ne bojte, Gospod je tu…”.

Dragi prijatelji,
pred nami so letošnji velikonočni prazniki, ki ljudi vsega sveta postavljajo pred posebno preizkušnjo. Kot morda nikoli doslej, nas morajo utrditi v zaupanju, da je v Vstalem Kristusu obilje moči, polnosti veselja in izvira novega življenja. Po lekciji, ki nam je bila poslana v spregled, se moramo po Njegovem zgledu učiti ljubezni. Si pokazati, koliko lepega se skriva v nas. Ne na tleh obupa, ampak ponižne drže in tihega premisleka, kako se lahko vrnemo k bistvenim stvarem. V svetem tridnevju si ne bomo mogli fizično podati rok, zato pa imamo mnogo različnih priložnosti za dejanja, v katerih bo iz nas posijala Njegova svetloba.

V teh blagoslovljenih dneh Vam želimo, da bi doživeli blažilni in zdravilni dotik Njegove moči in milosti ter se iz vsega srca veselili velikega praznika Gospodovega Vstajenja.

Društvo Blaž Potočnikova čitalnica

BPČ Aktualno

Slovenski razkol – g. Jože Možina

V dobi interneta se redko zgodi, da bi v treh mesecih morali kar dvakrat izvesti ponatis knjige. V zadnjem tednu februarja so Mohorjeve založbe že tretjič dale v prodajo monografijo dr. Jožeta Možine z naslovom Slovenski razkol. Gre za razširjeno doktorsko disertacijo in je sad njegovega dvajsetletnega raziskovanja, zbiranja arhivskega gradiva in pričevanj.

Dr. Možina je knjigo predstavil tudi v Šentvidu v Ljubljani. Na srečanju, ki sta ga pripravila župnija Šentvid nad Ljubljano in Društvo Blaž Potočnikova čitalnica je spregovoril o tem, ali so glede na že dvakrat razprodano knjigo, ljudje »lačni« te tematike: »Prvi ponatis je šel v šestih dneh, drugi v dobrem tednu, tretji tudi. V ponedeljek sem dobil knjige in jih v prosti prodaji skoraj ne bo več. Tako, da bodo samo še za predstavitve. Da, ljudje so lačni tega in tudi čas je za resnico. Smo vendarle leta 2020, in to življenje v tej delni laži, ukvarjanje z lažjo, potvarjanje zgodovine, zanikanje zločinov, prikrivanje trupel, nedostojen odnos do prikritih grobišč, vsega tega je preveč, ker ljudje instinktivno čutijo, da to hromi ne samo posamezne družine ampak nacijo v celoti.«

Možina predstavitve knjige po Sloveniji razume kot neke vrste romanje. Vesel je, da se preko monografije Slovenski razkol dogaja neke vrste proces, ki je za ta narod potreben. »Knjiga seveda govori o preteklosti, ampak govori in to se vidi tudi iz velikega obiska na prireditvah, tudi o sedanjosti, saj govori o preteklosti, ki ni izživeta, ki je zamolčana, ki je zatolčena, ki hromi naše družine in narod v celoti. Zato je ukvarjanje z zgodovino na takšen način, kot se dogaja sedaj, tudi preko te knjige, pravzaprav investicija v sedanjost in prihodnost.«

Veseli nas, da se je predstavitve udeležilo veliko ljudi, dr. Možina pa je ob sklepu prejel v dar repliko piramide, ki spominja na lansko 150-letnico Vižmarskega tabora.

Besedilo: Alen Salihović
Foto: Robert Vurušič

 

PO PREŠERNOVIH STOPINJAH NA ŠMARNO GORO

Na današnji kulturni praznik smo po Prešernovih stopinjah odšli na Šmarno goro. Najprej smo imeli sv.mašo, ki jo je za vse pokojne kulturnike daroval g.Franc Urbanija.

Po maši pa smo na krajšem kulturnem programu prisluhnili recitacijam Prešernove poezije in odlično zapetim pesmim v izvedbi Tria Muze.

G. Miha Ledinek pa nam je v kratkem a zelo zanimivem intervjuju predstavil nekaj zgodovinskih dejstev o Prešernovi povezavi s Šmarno goro.

Na koncu je zazvenela še naša slovenska himna.

Prav lepo se zahvaljujemo družini Ledinekovih za sodelovanje, gostoljubje in dobro voljo.

Vreme je bilo kot iz pravljice. Prekrasno smo se imeli!

Drugo leto pa … saj veste kje se ponovno dobimo 8.februarja, kajne? 😊(Foto:Simona Čarman)

Andreja Bečan Uncategorized